3. člen Pravilnika o izdelavi ocen požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 180/20) določa, da je potrebno za stavbe (ki so v skladu s predpisi o razvrščanju objektov uvrščene na področje »1 Stavbe« in za katere je treba v skladu s predpisi o požarnem redu izdelati požarni red) in gradbene inženirske objekte (ki so v skladu s predpisi o razvrščanju objektov uvrščeni na področje »2 Gradbeni inženirski objekti«) izdelati oceno požarne ogroženosti, ki predstavlja podlago za načrtovanje in izvajanje splošnih ukrepov varstva pred požarom ter drugih dejavnosti varstva pred požarom, kot jih določa zakon, ki ureja varstvo pred požarom in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti.

Požarna ogroženost vrednoti stopnjo tveganja za nastanek požara na posameznem objektu in potencialno materialno škodo ob požaru. Ocena se izdela za vsako stavbo posebej, kar omogoča boljšo prilagoditev ukrepov glede na njene specifične značilnosti. Glede na višino stopnje se dodajajo tudi ukrepi, ki jih mora zavezanec sprejeti za zagotovitev varstva pred požarom za svoje zaposlene, premoženje in okolje

Na podlagi končne ocene požarne ogroženosti se določijo stopnje požarne ogroženosti, ki so lahko:

• zelo majhna požarna ogroženost – stopnja 1,
• majhna požarna ogroženost – stopnja 2,
• srednja požarna ogroženost – stopnja 3,
• srednja do povečana požarna ogroženost – stopnja 4,
• velika požarna ogroženost – stopnja 5,
• zelo velika požarna ogroženost – stopnja 6.

Na podlagi 35. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO in 43/22) in 2. člena Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11) morajo lastniki oziroma uporabniki poslovnih, industrijskih ali večstanovanjskih objektov določiti in izdelati požarni red objekta.

Požarni red je interni akt objekta oziroma podjetja, ki določa ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti v stavbah, prostorih in na delovnih mestih. V njem so določene odgovornosti, preventivni in aktivni ukrepi varstva pred požarom ter varnostni ukrepi in navodila v primeru požara. Njegov glavni namen je preprečiti požar, zmanjšati škodo v primeru požara in zagotoviti varnost ljudi, živali, premoženja ter okolja.

Z vsebino požarnega reda morajo biti seznanjeni vsi zaposleni, vzdrževalno osebje, najemniki, uporabniki in obiskovalci. Za informiranje vseh uporabnikov prostorov se izdela tudi izvleček požarnega reda, ki mora biti izobešen na vidnem mestu v skupnih prostorih objekta.

Požarni red mora vsebovati priloge požarnega reda in evidence, ki jih je potrebno redno izpolnjevati:

• izvleček požarnega reda,
• navodila za posameznike,
• požarni načrt (za določene stavbe),
• načrt evakuacije (za določene stavbe),
• evidenčni listi o rednih pregledih ter vzdrževanju in servisiranju opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom,
• evidenčni listi o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom,
• evidenčni listi o seznanitvi s požarnim redom,
• evidenčni listi o požarih, eksplozijah, gasilskih intervencijah ter nastali škodi,
• kontrolni listi (v odvisnosti od stavbe).

Požarni red je dokument, ki ga je treba stalno dopolnjevati v skladu s spremembami v objektu ali njegovem delu, ki vplivajo na požarno varnost. Njegova vsebina mora biti smiselno prilagojena posebnostim in namembnosti posameznega objekta ali njegovega dela.

Na podlagi 2. odstavka 2. člena Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11) se mora požarni načrt izdelati za objekte pri katerih je iz ocene požarne ogroženosti ugotovljeno, da obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi. Požarni načrt se mora izdelati tudi za objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje

Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito.

Požarni načrt je poleg uporabnikom objekta namenjen predvsem pristojni gasilski enoti, kateri ga mora lastnik ali uporabnik objekta izročiti v pregled in odobritev (gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta).

Izdelava požarnega načrta in s tem označevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom ter vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, mora biti usklajena s predpisi, ki določajo način označevanja ter izgled grafičnih znakov.

Na podlagi 2. odstavka 2. člena Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11) se mora načrt evakuacije izdelati za objekte pri katerih je iz ocene požarne ogroženosti ugotovljeno, da obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.

Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Izobešen mora biti na vidnem mestu v vsaki sobi ali prostoru, kjer se zbirajo ali zadržujejo ljudje

V njem mora biti vrisan:

• položaj posamezne sobe ali posameznega prostora oziroma točka nahajanja,
• evakuacijska pot,
• zbirno mesto,
• mesta, kjer so nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje.

V skladu s 1. odstavkom 4. člena Pravilnika o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 32/11 in 61/11 – popr.) mora delodajalec zagotoviti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem usposobljen za varstvo pred požarom v skladu s 1. odstavkom 20. člena zakona, ki ureja varstvo pred požarom.

Zaposleni delavci v podjetju se usposabljajo po programu usposabljanja za varstvo pred požarom, ki ga izdela zunanje strokovno pooblaščeno podjetje in je potrjen s strani delodajalca. Vsi zaposleni delavci morajo biti seznanjeni in poučeni o ukrepih varstva pred požarom v skladu s potrjenim programom usposabljanja.

Vsak delavec, ki se usposablja, mora biti pred začetkom opravljanja del in nalog svojega delovnega mesta seznanjen predvsem s:

• pogoji in nevarnostmi pri opravljanju del in nalog svojega delovnega mesta,
• nevarnostmi za nastanek požara ali eksplozije,
• preventivnimi ukrepi, normativi, standardi ter s tehničnimi predpisi za varstvo pred požarom,
• opremo, napravami in drugimi sredstvi za varstvo pred požarom, o uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov, o načinu gašenja in alarmiranja na Center za obveščanje.

Usposabljanje je obvezno. Namen usposabljanja je teoretično in praktično poučiti zaposlene o varstvu pred požarom in jih seznaniti z možnostmi za nastanek požara, načini za preprečevanje nevarnosti in ukrepanje v primeru nevarnosti. Predhodno znanje zaposlenih ni potrebno.

V skladu s 1. odstavkom 4. člena Pravilnika o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 32/11 in 61/11 – popr.) mora delodajalec določiti število, vrsto in način usposabljanja oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, glede na vrsto dejavnosti, požarno ogroženost in število zaposlenih v izmeni/podjetju

Na podlagi 4. člena Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/2007, 34/11, 101/11) mora delodajalec, pri katerem v izmeni opravlja delo do 300 delavcev, za vsako izmeno in za vsako lokacijo, kjer opravlja dejavnost, izmed zaposlenih določiti vsaj eno osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Na vsakih dodatnih 300 delavcev v izmeni mora določiti še po eno odgovorno osebo.

Periodično usposabljanje oseb za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije se izvaja skladno s programom usposabljanja, ki je izdelan s strani zunanje pooblaščene institucije in je bil potrjen s strani delodajalca. Rok za usposabljanje za vse izbrane zaposlene delavce, je 3 leta v skladu z 2. odstavkom 4. člena Pravilnika o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 32/11 in 61/11 – popr.).

V sklopu usposabljanja se poleg teoretičnega dela izvede tudi praktični del, kjer se prikaže in preizkusi uporaba gasilnega aparata. Praktični del usposabljanja omogoča, da se udeleženci soočijo z realističnimi situacijami in pridobijo samozavest za hitro in učinkovito ukrepanje ob požaru.

11. člen Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11) narekuje, da morajo vsi lastniki ali uporabniki objektov, za katere je treba v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o požarnem redu izdelati načrt evakuacije, najmanj enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru, ter voditi evidenco o času, sodelujočih in načinu izvedbe usposabljanja. To velja za objekte, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.

Nudimo celovito organizacijo in izvedbo vaje, ki vključuje:

• načrtovanje in pripravo scenarija za vajo evakuacije, prilagojenega vašemu objektu,
• določitev glavnih ciljev vaje,
• izdelavo obvestila za sodelujoče v praktičnem usposabljanju za izvajanje evakuacije iz objekta, ki vključuje kratek opis poteka vaje,
• izdelavo navodil za evakuacijo in dodelitev odgovornosti sodelujočim,
• izvedbo vaje s simulacijo izrednega dogodka določenega v dogovorjenem scenariju,
• zapisnik o izvedbi vaje, ki vsebuje natančen opis poteka vaje, analizo praktične izvedbe in priporočila za izboljšave.

Redno izvajanje vaj evakuacij je ključno za zagotavljanje varnosti vseh zaposlenih, obiskovalcev in drugih uporabnikov v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaja pomaga vsem sodelujočim bolje razumeti postopke v primeru izrednih razmer in zagotoviti hiter in varen odziv.

V skladu z 13. členom Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11) se morajo opravljati kontrolni pregledi, pri katerih se ugotavlja stanje opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom, vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ter izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Periodika kontrolnih pregledov se izvaja vsaj 1x letno.

Kontrolne preglede lahko izvajajo za to pooblaščene osebe s strani vodstva podjetja ali pa ta pooblasti zunanjega izvajalca za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Po opravljenem kontrolnem pregledu mora izvajalec pregleda pripraviti pisno poročilo, ki mora vsebovati ugotovitve pregleda ter pomanjkljivosti, ki jih mora zavezanec odpraviti. Ugotovljene pomanjkljivosti je potrebno odpraviti v najkrajšem možnem času. Pisno poročilo pregleda spada med obvezne priloge požarnega reda (kontrolni list).

Pri vsakem gradbenem projektu, še posebej, če je prisotnih več izvajalcev, je varnost na gradbišču na prvem mestu. Naša ekipa natančno poskrbi za vse potrebne ukrepe in zagotovi, da gradnja poteka v skladu z zakonodajo, predpisi in najboljšimi praksami na področju varnosti in zdravja pri delu.

Varnostni načrt?

Varnostni načrt je dokument, ki mora biti pripravljen pred začetkom gradbenih del. Naša naloga je, da v sklopu projekta zagotovimo:

• Izdelavo varnostnega načrta, v katerem se določi vse potrebne ukrepe, ki ščitijo zdravje in varnost delavcev na gradbišču. Vključuje specifične postopke za posamezne dejavnosti, ki se izvajajo na gradbišču, ter zagotovi, da so vsi ukrepi usklajeni s predpisi.
• Stalne posodobitve: Varnostni načrt ni dokument, ki bi bil enkrat za vselej zaključen. Vsaka sprememba na gradbišču (npr. nova faza gradnje ali sprememba delovnih nalog) zahteva ažuriranje načrta.

Faza 1: Priprava Projekta – Priprava za varnost

V tej fazi je osnovni cilj priprava na varno izvajanje projekta. Koordinator izdeluje varnostni načrt, oceni tveganja in pripravi vse potrebne ukrepe za učinkovito izvajanje varnostnih standardov na gradbišču.

Faza 2: Izvedba Projekta – Aktivna koordinacija na gradbišču

V fazi izvedbe je naloga koordinatorja bolj usmerjena v stalno spremljanje, preverjanje in usklajevanje aktivnosti, da se zagotovi varnost med samo gradnjo. Koordinator spremlja izvajanje varnostnih ukrepov, izvaja redne preglede in zagotavlja, da gradbišče deluje v skladu z zakonodajo ter predpisi.

Koordinator za varnost in zdravje pri delu: Ključna oseba na gradbišču

Ko na gradbišču dela več izvajalcev, mora biti imenovan koordinator za varnost in zdravje pri delu. To je odgovorna oseba, ki skrbi za usklajevanje varnostnih ukrepov na gradbišču, vključno z vodjo gradnje. Naš koordinator bo:

• Koordiniral varnostne ukrepe: Skrbimo, da vsi izvajalci sledijo enakim varnostnim standardom. Koordinator spremlja in zagotavlja, da so vsi postopki skladni z zakonodajo.
• Poskrbel za usklajevanje aktivnosti: Na gradbišču je pogosto veliko aktivnosti, ki potekajo hkrati. Koordinator zagotovi, da so te aktivnosti usklajene, da ne pride do konfliktov med različnimi izvajalci in da se tveganja za poškodbe zmanjšajo na minimum.
• Preveril varno izvajanje postopkov: Koordinator redno preverja, ali so delovni postopki varni in ali se izvaja vse v skladu z načrtom.
• Skrbel za dostop na gradbišče: Na gradbišče smejo vstopiti le pooblaščene osebe, ki imajo ustrezno dovoljenje. Koordinator bo skrbno spremljal vse vstopajoče na gradbišče, da prepreči nezaželene ali nevarne situacije.
• Preprečeval morebitne nesreče: Koordinator natančno spremlja vse varnostne ukrepe, da bi zmanjšal tveganje za nesreče ali poškodbe.
• Usmerja in svetuje izvajalcem: Pomaga izvajalcem pri reševanju morebitnih težav z varnostjo in jim svetuje o najboljših praksah za izvedbo varnih delovnih postopkov.
• Ohranja red na gradbišču: Koordinator zagotovi, da so vsi izvajalci ustrezno obveščeni in usklajeni, da prepreči napake ali nesreče, ki bi lahko nastale zaradi slabe komunikacije.

Kdaj je prisotnost koordinatorja potrebna?

Koordinator mora biti prisoten na gradbišču v različnih fazah projekta, predvsem takrat, ko se pojavljajo novi izzivi ali ko je število delavcev in izvajalcev večje. Osnovna priporočila vključujejo:

• Pred začetkom del: Koordinator mora biti prisoten že pri začetnem urejanju gradbišča in ob začetku vseh novih del.
• Ob začetku izvajanja posebej nevarnih del: Predvsem ob začetku del, ki lahko predstavljajo večja tveganja za zdravje ali varnost, mora koordinator preveriti in uskladiti vse potrebne varnostne ukrepe.
• Redni obiski: Prisotnost koordinatorja mora biti redna. Če so na gradbišču prisotne dodatne nevarnosti ali posebne okoliščine, bo koordinator obiskoval gradbišče pogosteje, da zagotovi ustrezno varnost in prepreči nesreče.