Nezgode pri delu

KAJ JE NEZGODA PRI DELU?

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 43/2011) se definicija nezgode pri delu glasi:
nezgoda pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Po 66. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 96/12, 39/13, 102/15) se šteje za poškodbo pri delu:

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka,
  • poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

PRIJAVA NEZGODE PRI DELU

Na podlagi 41. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/2011) mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako:

  • nezgodo pri delu s smrtnim izidom,
  • nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni,
  • kolektivno nezgodo,
  • nevarni pojav,
  • ugotovljeno poklicno bolezen.

Delodajalci in samozaposleni prijavljajo poškodbe pri delu:

  • ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela,
  • na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec.

Prijaviti je potrebno tudi smrtne poškodbe, saj prijava med drugim omogoča uveljavljanje pravic zavarovancev.

Na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se za prijavo poškodbe pri delu uporablja obrazec Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8).
 Priponka: ER-8 z navodili za izpolnjevanje

Obrazec ER-8 izpolni delodajalec v štirih izvodih, ki jih poškodovanec izroči svojemu izbranemu osebnemu zdravniku. Dosedanji način prijavljanja in obrazec ostajata nespremenjena.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS je 24. junija 2013 objavilo Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, ki predpisuje spremenjen obrazec za prijavljanje Inšpektoratu za delo.

Navodila za izpolnjevanje obrazca:

Pred izpolnjevanjem obrazca je potrebno poznati podatke o poškodovani osebi, o delodajalcu in natančne okoliščine nastanka nezgode. Obrazec obsega dve strani in ga je potrebno izpolniti v štirih izvodih in ga na vseh štirih prvih straneh opremiti z žigom podjetja. S strani delodajalca izpolnjen obrazec mora dopolniti izbrani osebni zdravnik poškodovanca ali izjemoma drugi zdravnik, ki ima podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca. Prijavo je potrebno izpolniti čimprej, saj ta poškodovancu daje podlago za koriščenje pravic, ki mu pripadajo po zakonodaji.

Štirje potrjeni izvodi obrazca so namenjeni:

  • en izvod se vrne delodajalcu,
  • en izvod se hrani v medicinski dokumentaciji poškodovanca pri izbranem osebnem zdravniku,
  • dva izvoda izbrani osebni zdravnik posreduje izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od katerih en izvod prejme Nacionalni inštitut za varovanje zdravja preko Zavodov za zdravstveno varstvo za vodenje zdravstvene statistike.

V primeru, da delodajalec od izbranega osebnega zdravnika poškodovanca prejme pomotoma več kot en izvod, prosimo da delodajalec dva izvoda posreduje na najbližjo izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj bo spremenjeno pisno navodilo na obrazcu uveljavljeno postopoma.

Kontrolo in dopolnjevanje podatkov za zdravstveno statistiko opravljajo Zavodi za zdravstveno varstvo.

Delodajalec pošlje peto kopijo prve strani direktno na najbljižji Inšpektorat RS za delo.

 

ZA DELODAJALCE IN DELAVCE:

KAKO RAVNATI, KO SE ZGODI NEZGODA PRI DELU?
Delavec je dolžan:

  • sporočiti nezgodo pri delu neposrednemu vodji del, delodajalcu ali pooblaščeni osebi za varnost in zdravje pri delu,
  • pisno izjaviti kdaj, kje in kako se je nezgoda pri delu zgodila,
  • ER-8 obrazce oddati izbranemu osebnemu zdravniku in potrjene z njegove strani vrniti delodajalcu.

Delodajalec je dolžan:

  • pridobiti pisno izjavo poškodovanega delavca, neposrednega očividca nezgode,
  • izpolniti ER-8 obrazec v najkrajšem možnem času, ki ne sme biti daljši od 3 delovnih dni,
  • obrazec ER-8 dati poškodovancu v 4-ih izvodih, da jih potrdi njegov izbrani osebni zdravnik,
  • prvo stran obrazca ER-8 posredovati najbližji OE Inšpektorata za delo v roku treh delovnih dni.

Kako ravnati v primeru začetnega požara v objektu?

Kako ravnati v primeru začetnega požara v objektu?

Ko opazite požar:

  • ostanite mirni,
  • ga poskusite pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati, ki so nameščeni v objektu,
  • obvestite nadrejenega in usposobljeno osebo za začetno gašenje požarov in izvajanje evakuacije,
  • o požaru obvestiti regijski center za obveščanje 112 (kdo kliče, kaj gori, kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali),
  • evakuiramo ljudi na zbirno mesto in počakamo gasilce,
  • če je v objektu veliko dima, si pokrijemo usta z vlažno krpo in se umikamo iz objekta pri tleh, kjer je zrak čistejši,
  • za evakuacijo ne uporabljamo dvigal za prevoz oseb,
  • gasilcem podamo resnične podatke o požaru, nevarnih in drugih snoveh v podjetju.

Postopek obveščanja!

Način aktiviranja gasilnikov na prah

Vir slike: PGD Postojna

VARSTVO PRED POŽAROM

Izvajamo osnovna usposabljanja delavcev za varstvo pred požarom pred pričetkom dela ali periodična usposabljanja.

Način aktiviranja gasilnikov na CO2

Vir slike: PGD Postojna

GAŠENJE ZAČETNIH POŽAROV IN IZVAJANJE EVAKUACIJE

Izvajamo osnovna ter periodična usposabljanja odgovornih oseb za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije.

Za dodatne informacije ali naročila za izvedbo usposabljanj smo vam na voljo na: 031-640-360.

Kaj je promocija zdravja?

Promocija zdravja na delovnem mestu je namenjena vsem zaposlenim z namenom ohranjevanja in krepitve njihovega telesnega in duševnega zdravja. Promocijo zdravja predpisuje 6. in 32. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 43/2011). Pozitivni učinki izvajanje promocije zdravja pa so:
  • zmanjšanje odsotnosti bolezni in bolniške odsotnosti delavcev ter zmanjšanje s tem povezanih stroškov,
  • poveča se kakovost izdelkov in storitev,
  • poveča se zadovoljstvo zaposlenih in strank.
Za vas izdelamo načrt promocije zdravja - izboljšati počutje, zadovoljstvo, uspešnost in timski duh zaposlenih.
1. PROBLEM:

  • Vam je mar za zdravje vaših zaposlenih?
  • Je vaše delovno mesto stoječe ali sedeče?
  • Čutite bolečine v ramenskem delu in križu?
  • Si želite manj stresa in boljšo atmosfero med zaposlenimi?
  • že izvajate promocijo zdravja v podjetju?

2. REŠITEV:

Izboljšajte delovne pogoje in preprečite nastanek bolezni povezanih z delom. Študije so dokazale, da z izvajanjem 15 minutne stol masaže 1x mesečno in 10 minutnih razteznih vaj 1x tedensko dosežemo:

  • zmanjšanje stresa pri zaposlenih do 85%,
  • pospešitev cirkulacije krvi in limfe,
  • zmanjšanje mišične otrdelosti,
  • manj bolniške odsotnosti,
  • izboljšanje splošnega počutja in povečanje energije in koncentracije.

3. PONUDBA:

Delavci, ki delajo v kakovostnem delovnem okolju, so bolj zdravi in bolj motivirani. Posledično se pričakuje, da:
  • se zmanjšajo stroški, povezani z boleznimi in bolniško odsotnostjo,
  • se zmanjša bolniški stalež,
  • se zmanjša delovna invalidnost,
  • se zmanjša fluktuacija delovne sile,
  • se poveča kakovost izdelkov in storitev,
  • je v organizaciji več inovacij,
  • se poveča produktivnost,
  • se poveča zadovoljstvo zaposlenih in strank,
  • se izboljša ugled organizacije.
Zaposleni so najpomembnejši vir v podjetju. Zaradi boljšega zdravja in upadanja zdravstvenih težav se njihova duševna in telesna blaginja veča, stališče do dela pa izboljšuje. Posameznik lahko v urejenem in spodbudnem delovnem okolju ohranja in krepi svoje zdravje in s tem dosega:
  • boljše delovne rezultate,
  • lažje napreduje,
  • svoje delo lažje osmisli in se skozenj razvija.
Trije glavni razlogi, zakaj vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu:
  • obvladovanje stroškov za zdravstveno varstvo,
  • povečanje produktivnosti,
  • izboljšan ugled podjetja.
Zdrav in zadovoljen delavec se lažje spopada tudi z obremenitvami, ki jih prinašajo druge življenjske vloge (starševstvo, prijateljstvo, delo v lokalni skupnosti itd.) in ohranja dobro zdravje tudi v tretjem življenjskem obdobju. V ugodnem delovnem okolju so zaposleni:
  • bolj motivirani za delo,
  • bolj fleksibilni,
  • komunikacija je bolj odprta,
  • izboljša se lojalnost do delodajalca,
  • večja pa je tudi pripravljenost sodelovanja v podjetju.
Bolj zdravo delovno okolje pomeni tudi:
  • manj nesreč in manj bolezni, povezanih z delom,
  • manjšo stopnjo stresa,
  • boljše razpoloženje.

Še nimate ustreznega načrta promocije zdravja za vaše podjetje?

Pokličite nas, z veseljem vam svetujemo in izdelamo potrebno dokumentacijo.

Pokličite: 031-640-360


Ali moramo vsi oceniti tveganje?

KDO MORA PISNO SPREJETI IZJAVO O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA IN KAKŠEN JE POSTOPEK OCENJEVANJA TVEGANJA?

ODGOVOR: vsi
Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 43/2011) je obveznost vsakega mikro, malega, srednjega in velikega podjetja ter ustanove, zavoda, samostojnega podjetnika in kmeta, da pisno sprejme Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Tako delodajalec ali samozaposlena oseba pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, katerim so ali bi lahko bili izpostavljeni delavci pri opravljanju del in nalog v okviru svojega delovnega mesta.
Ocena tveganja je sestavni del Izjave o varnosti. Namen ocenjevanja tveganja je, da se omogoči učinkovito odkrivanje potencialnih nevarnosti za poškodbe pri delu in zdravstvene okvare ter predvideti ukrepe za zmanjšanje ravni tveganja in s tem zagotavljati višji nivo varnosti in zdravja pri delu.

Tveganje se oceni po naslednjem postopku:

  • odkrivanje / identifikacija nevarnosti,
  • ugotavljanje izpostavljenosti določenih delavcev nevarnostim,
  • ocenitev tveganja (upoštevanje verjetnosti nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni in resnost njihovih posledic),
  • postopek odločitve ali je tveganje sprejemljivo ali je nesprejemljivo,
  • določitev ukrepov za zmanjševanje tveganja, odgovorne osebe in časovne roke za izvajanje teh ukrepov.

Za kršitve iz Zakona o varnosti in zdravja pri delu se kaznuje delodajalca od 2.000 eur do 40.000 eur.

Še nimate pisno sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja?

Pokličite nas, z veseljem vam svetujemo in izdelamo potrebno dokumentacijo za vaše podjetje.

Pokličite: 031-640-360


Usposabljanja

USPOSABLJANJA

Varnost in zdravje pri delu

Usposabljanje je potrebno izvesti sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, ob vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta, vrsti opravila in delavčevemu predznanju in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Na koncu usposabljanja sledi preizkus znanja oz. izpolnitev vprašalnika (testa) - Preizkusi teoretične usposobljenosti. Opisane morajo biti oblike preizkušanja teoretične usposobljenosti za varno delo ter način in merila za ugotavljanje takšne usposobljenosti. Pri tem je potrebno dati znanjem iz konkretnega dela programa večji poudarek oziroma težo.

Varstvo pred požarom

Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob: nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, začetku opravljanja drugega dela, spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, spremembi in uvajanju nove tehnologije. Usposabljanje za izvajanje evakuacije: lastniki ali uporabniki objektov morajo najmanj enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru ter voditi evidenco o času, sodelujočih in načinu izvedbe usposabljanja.

Promocija zdravja na delovnem mestu

Delodajalec je dolžan na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11-ZVZD-1) po 27.členu in 76. členu načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu v izjavi o varnosti z oceno tveganja, po 6.členu tega zakona načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu ter po 32.členu tega zakona zagotoviti

Preberi več